Servisiranje e-koles

Osnovno servisiranje e-koles je zelo podobno servisiranju običajnih. Tudi pri e-kolesih je pogosto potrebno nastaviti menjalnik in zavore ter pričvrstiti kakšen vijak, za kar zadostuje osnovo znanje, ki ga lahko pridobimo z enostavnim usposabljanjem in nekaj vaje. Enako velja za menjavo plaščev in zračnic. Na približno 5.000 km je potrebno menjati verigo, na 10.000 km zadnji verižnik, zavorne obloge pa takoj, ko se obrabijo. Tudi tega se lahko priučimo, a je nekoliko bolj zahtevno.

Verige so pogosto šibka točka e-koles, ker  se pri sočasnem močnem pritisku na pedala in delovanju e-motorja z večjo silo, pogosto zgodi, da se pretrgajo. Za popravilo je potrebno imeti pri sebi posebno orodje in nadomestni člen, zahteva pa tudi nekaj znanja in spretnosti.   Pri e-kolesih  tako pridejo še bolj do izraza prednosti jermenskega pogona, saj se kakovostni jermeni menjajo šele pri okoli 50.000 km, možnost pretrganja je veliko manjša kot pri verigi, za razliko od verig pa jih ni potrebno podmazovati, posledično pa tudi ni težav z zamaščenim hlačnicami, krili ali nogavicami. 

Ker so e-kolesa težja, so praviloma opremljena z bolj kakovostnimi hidravličnimi kolutnimi zavorami, katerih servisiranje je seveda dražje. Tudi zamenjave zavornih oblog in kolutov se lahko relativno hitro naučimo, odvisno od naših siceršnjih znanj in spretnosti pri popravilu koles in podobnih stvari. 

Vse zgoraj navedene posege, prav tako pa tudi centriranje koles, menjavo naper (špic) in morebitno montažo dodatnih komponent (prtljažnik, blatniki …) lahko opravi vsak kolesarski mehanik. 

Pri e-kolesih lahko seveda pride tudi do okvare električnih komponent kot so senzorji, prikazovalniki/upravljalniki, akumulatorske baterije, polnilniki le teh in konec koncev, čeprav zelo poredko, tudi do okvar samega elektromotorja. V teh primerih je kolo najbolje servisirati pri serviserju, ki je specializiran za znamko kolesa, ki ga je treba popraviti.